LACNI FRANZ: TAM BI RAD BIL POKOPAN


Tam, pod porasceno titovko,
Nekje med galebom in tiho solino,
Kjer vcasih poljubi
Medvede krotijo
Je zadnjo, preslatko, edino,
Mi mati narava postlala blazino.

Tam, tam bi rad bil pokopan.

Tja pod metuljeva krila,
Pod njihovo senco,
Na vlazni mah in vroco svilo.
Tam naj disi moje zadnje kadilo.

Tam, tam bi rad bil pokopan.

Ko bodo mi grob obiskali pionirji, mladinci, vojaki,
Ki z grobimi zvezdami srece
Nevestine sanje teptajo,
Te prosim, da spomnis se name, ne nanje
Vsaj s pomocjo kaksne zalostne
Malo dalse in malo bolje bele svece.

Tam, tam bi rad bil pokopan.

